-
1 part
1. noun1) (something which, together with other things, makes a whole; a piece: We spent part of the time at home and part at the seaside.) del2) (an equal division: He divided the cake into three parts.) del3) (a character in a play etc: She played the part of the queen.) vloga4) (the words, actions etc of a character in a play etc: He learned his part quickly.) vloga5) (in music, the notes to be played or sung by a particular instrument or voice: the violin part.) part, partitura6) (a person's share, responsibility etc in doing something: He played a great part in the government's decision.) vloga2. verb(to separate; to divide: They parted (from each other) at the gate.) ločiti (se)- parting- partly
- part-time
- in part
- part company
- part of speech
- part with
- take in good part
- take someone's part
- take part in* * *I [pa:t]noundel, kos; sestavni del, sestavina; mathematics del ulomka ( three ŋs tri četrtine); technical posamezen del ( ŋs list seznam posameznih delov, spare ŋ nadomestni del); delež, udeležba ( he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti); del telesa, ud, organ ( the privy ŋs spolni organi); zvezek (knjige: the book appears in ŋs); stranka v sporu ( he took my ŋ postavil se je na mojo stran); dolžnost ( I did my ŋ storil sem svojo dolžnost); theatre figuratively vloga ( to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki); music (pevski ali instrumentalni) glas, part ( to sing in ŋs večglasno peti, for several ŋs za več glasov); archaic plural nadarjenost, zmožnosti ( a man of ŋs zmožen človek, pametna glava); pokrajina, predel, območje ( in foreign ŋs v tujini, in these ŋs v teh krajih); American prečapart by part — del za delom, kos za kosomto be art and part — biti udeležen pri čem, biti sestavni del česato have a part in s.th. — biti udeležen pri čemon the part of — od, od straniof parts — nadarjen, odličen, mnogostranskito play a part — ne biti iskren, varati, igratito take part in — sodelovati, udeležiti segrammar part of speech — besedna vrstaII [pa:t]adverbdelomapart of iron part of wood — deloma železen, deloma lesenIII [pa:t]1.transitive verbdeliti, razdeliti, razčleniti; ločiti (prijatelje, sovražnike), razdreti (prijateljstvo); American počesati lase na prečo; podeliti, razdeliti ( among med); physiology izločati; chemistry razstaviti, ločiti (kovine);2.intransitive verbločiti se, raziti se, razdeliti se; nautical strgati se (sidrna vrv, kabel); colloquially ločiti se od denarja, plačatito part company — ločiti se, raziti senautical slang to part brass-rags — razdreti prijateljstvoto part with — opustiti, ločiti se od česa, prodati, znebiti seto part with s.o. — odpustiti koga, posloviti se od kogato part up with — prodati, izročiti kaj -
2 most
[məust] 1. superlative of many, much (often with the) - adjective1) ((the) greatest number or quantity of: Which of the students has read the most books?; Reading is what gives me most enjoyment.) največ2) (the majority or greater part of: Most children like playing games; Most modern music is difficult to understand.) večina2. adverb1) (used to form the superlative of many adjectives and adverbs, especially those of more than two syllables: Of all the women I know, she's the most beautiful; the most delicious cake I've ever tasted; We see her mother or father sometimes, but we see her grandmother most frequently.) najbolj2) (to the greatest degree or extent: They like sweets and biscuits but they like ice-cream most of all.) najbolj3) (very or extremely: I'm most grateful to you for everything you've done; a most annoying child.) izredno4) ((American) almost: Most everyone I know has read that book.) skoraj3. pronoun1) (the greatest number or quantity: I ate two cakes, but Mary ate more, and John ate (the) most.) največ2) (the greatest part; the majority: He'll be at home for most of the day; Most of these students speak English; Everyone is leaving - most have gone already.) večina•- mostly- at the most
- at most
- for the most part
- make the most of something
- make the most of* * *I [moust]adjectivenajveč(ji); večina ( most people)for the most part — povečini, v glavnemII [moust]adverbnajbolj; naj- (za tvorbo superlativa: the most interesting); izredno (pred pridevniki: a most indecent story)most of all — posebno, zlastieconomy politics most-favo(u)red-nation clause — klavzula največjih ugodnostiIII [moust]nounvečina, največji del; največ, najboljšeto make the most of it — kar najboljše izkoristiti, prikazati v najlepši lučiat (the) most — v najboljšem primeru, največ -
3 bear the brunt of
(to bear the worst of the effect of (a blow, attack etc): I bore the brunt of his abuse / the storm.) največji del
См. также в других словарях:
dél — a [tudi deu̯] m (ẹ̄) 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glavnína — e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lêvji — in lévji a e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trúp — a m (ȗ) 1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup 2. s prilastkom osrednji,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délež — a m (ẹ̑) 1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika: vsak bo dobil svoj delež; zahteval je svoj delež; delež od dobička / imeti delež po očetu; izplačal je bratu njegov delež del dediščine / publ.: glavni delež celotnega uvoza odpade na naše… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mása — e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnóžica — e ž (ọ̑) 1. velika strnjena skupina ljudi: okrog ponesrečenca se je gnetla množica; množica je nenadoma vzvalovila; množice se je polastil strah; pomiriti razjarjeno množico; prebiti se skozi množico; ekspr. nepregledna, ogromna, stotisočglava… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izčrpávati — am nedov. (ȃ) 1. s črpalko sesati, dobivati tekočino iz česa: izčrpavati vodo iz vodnjaka 2. jemati moč, slabiti: pretirano delo izčrpava; vročina izčrpava telo; duševno in telesno se izčrpavati / zemlja se zaradi tega še bolj izčrpava… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stêgno — a s, mn. stil. stégna (é) noga nad kolenom: smejal se je in se z rokami tolkel po stegnih / obirati puranje, zajčje stegno; prekajeno svinjsko stegno ◊ etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; zool. stegno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕh — a stil. á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téža — e ž (ẹ) 1. lastnost česa, ki se kaže s pritiskanjem na podlago, z odporom pri dvigu: snov ima prostornino in težo; teža stvari se z oddaljenostjo od zemlje spreminja; počutila se je kakor brez teže // velikost te lastnosti: določiti, ugotoviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
